Razkrinkavanje skrivne združbe častilcev satanističnega kulta kabale ......................................................................................................................................................................
"Ne bojte se jih torej; kajti nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo."...
"Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem, in kar slišite na uho, razglasite s streh." (Matej: 10,26-27)
Se opravičujemo "domoljubnemu" Toninu, ker nismo verjeli vanj. Ne verjamemo tudi Ljudmili, niti celotni nsi, za kar se že vnaprej opravičujemo. Tudi vrhu cerkve ne verjamemo, za kar se tudi vljudno opravičujemo.
Ne bomo pa se ob vaši lustraciji.
Doslej ste lustrirali vi nas. Za kar se nam še niste opravičili. Za prestano gorje. Se boste ali boste še naprej podpirali podpirance? Z našim denarjem, namreč.
Čebelice brenčijo zadnji krog- he, he. Bravo za čebelice. Čeprav ne vidite rdeče barve, jo pa vonjate...
Ljudmilino obličje je z žebljičkom nabodeno na steno tja, kjer čakajo Mačkovi pankrti, da se jih čebel'ce spet lotimo. Tam jih mrgoli toliko, da na daleč smrdi po trohnobi in razpadlem človeškem mesu, zato le nerade letamo k njim in se jih dotikamo. Obljubimo pa, da bomo na kak vetroven dan, ko bo smrad nekoliko razpihan, znova poletele med njih. Takrat opravimo tudi z Ljudmilo.
3 komentarji:
Se opravičujemo "domoljubnemu" Toninu, ker nismo verjeli vanj.
Ne verjamemo tudi Ljudmili, niti celotni nsi, za kar se že vnaprej opravičujemo.
Tudi vrhu cerkve ne verjamemo, za kar se tudi vljudno opravičujemo.
Ne bomo pa se ob vaši lustraciji.
Doslej ste lustrirali vi nas. Za kar se nam še niste opravičili. Za prestano gorje.
Se boste ali boste še naprej podpirali podpirance?
Z našim denarjem, namreč.
Čebelice brenčijo zadnji krog- he, he. Bravo za čebelice.
Čeprav ne vidite rdeče barve, jo pa vonjate...
vir:politiki.si, 1.julij 2013, nisemon
Ljudmilino obličje je z žebljičkom nabodeno na steno tja, kjer čakajo Mačkovi pankrti, da se jih čebel'ce spet lotimo. Tam jih mrgoli toliko, da na daleč smrdi po trohnobi in razpadlem človeškem mesu, zato le nerade letamo k njim in se jih dotikamo. Obljubimo pa, da bomo na kak vetroven dan, ko bo smrad nekoliko razpihan, znova poletele med njih. Takrat opravimo tudi z Ljudmilo.
Kakšne nove objave se ne bi branili. Novi obrazi, nove dvignjene skale. In golobji dreki.
Objavite komentar